Tema "Zakaj morate povedati resnico": argumenti za delo
Kako napisati esej na temo: "Zakaj morate povedati resnico." Primeri del za srednješolce.
Izbira med resnico in lažmi ni vedno lahka niti za odrasle, ki so prepričani v svoja dejanja. In ko se pred šolarji soočijo s takšno izbiro in jo oblikujejo v obliki dela, se vse skupaj še bolj zaplete.
Za otroke je naravno, da dvomijo in delajo napake, in to je normalno. Da bi otrok lahko pravilno in lepo izrazil svoje misli, članek ponuja najboljše argumente za delo: "Zakaj morate povedati resnico" in več že pripravljenih del na to temo.
Tema "Zakaj morate povedati resnico": argumenti za delo
Argumenti za produkcijo:
- L. N. Tolstoj v svoji avtobiografski trilogiji opisuje hudo trpljenje dečka Nikolenka, ki se sramuje prevar in si jih očita. Njegov spanec je moten tudi ponoči, ker se ni spovedal duhovniku, skriva svoje prevare.
- Viktor Dragunskyi v "Deniskinovi zgodbi" prikazuje izkušnje, sram in obžalovanje ženske in njenega sina, zaradi prevare katerih je trpel mož.
- "Na dnu" Maksima Gorkega je najbolj nazoren primer dejstva, da laž za vedno ne pomaga, razbremeni ali reši vedno. Luka je bil prepričan, da je njegova laž upravičena, Satin pa je ostal neomajen in se do zadnjega boril za resnico.
En ali več izrekov in aforizmov o resnici in lažeh:
- Spoštovanje in zaupanje uživa le tista oseba, ki vedno govori resnico.
- "Ni lahko upati povedati resnice, vendar je lažje živeti z njo kot z lažjo."
- "Laž vedno rodi novo laž, še bolj prefinjeno in strašno."
- "Vsak človek si zasluži vedeti resnico, ne pa biti zaveden."
- "Laži so usoda strahopetcev."
- "Povedati resnico ni lahko, potreben je pogum."
- "Resnica je bog svobodnega človeka."
- "Nenehno lagati ne bo šlo, resnica bo vedno opravila svoje."
- "Gola resnica je lepša od oblečene laži."
- "Samo dobro, ki je pošteno."(Cicero)
- "Živi po resnici, to je najboljša pridiga." (Miguel Cervantes de Saavedra)
Tukaj je nekaj esejev na temo: "Zakaj morate povedati resnico."
Delo #1. Resnica ali laž?
»Grenka resnica je boljša od sladke laži« – zagotavlja ljudska modrost. Nobenega dvoma ni, da je laganje slabo. Toda ali je resnica vedno primerna in potrebna?
Vsakdo pozna situacijo, v kateri se mora odločiti: povedati resnico in užaliti, razočarati ljubljeno osebo ali lagati in jo rešiti nepotrebnega trpljenja. Še posebej težko se je odločiti, če sledi pogovor s tesnim prijateljem. Hinavska laž in to je za prijateljstvo nesprejemljivo. Resnica bo eno vznemirila, jo prizadela. V tem primeru se marsikdo preprosto odloči za molk.
Kaj se bo zgodilo, če izberete tako imenovano "laž za dobro"? Verjetno bo pomagalo preprečiti težave, dvignilo razpoloženje. Toda laž neizogibno vodi v novo laž. Znova in znova boste morali lagati, si izmišljevati nove in nove neverjetne zgodbe ter se vedno bolj zapletati v mrežo prevar. In na koncu bo resnica vseeno prišla na dan. Spoštovanje in zaupanje bosta izgubljena za vedno in nadaljnja pojasnila morda ne bodo potrebna - z lažnivcem preprosto nočemo imeti opravka.
Govoriti resnico je težje kot lagati. Toda pošten človek si vedno zasluži spoštovanje, saj mu lahko zaupamo, nikoli ne bo izdal, zavajal ali lagal.
Dobri človeški odnosi so velika vrednota za vsakogar. Zato se je vredno potruditi, da jih ohranimo. Zato je v težki izbiri med ostro resnico in sladko lažjo treba dati prednost prvi. Vendar pa ni dovolj le povedati resnico. Ko se boste naučili, kako ga "predložiti" ob pravem času, boste lahko ohranili dobre odnose s prijateljem in ne boste postali znani kot lažnivec.
Delo #2. Govoriti resnico je pogumno ali neumno?
Ali lahko rečemo, da samo pogumni ljudje govorijo resnico? Navsezadnje se včasih ta resnica lahko izkaže za uničujočo silo, ki lahko človeka globoko rani in celo ubije. Hkrati bo laž skrila vse slabo, omogočila vam bo mirno življenje v nevednosti.
To potrjuje svetlo dejanje Andrija Sokolova, glavnega junaka dela M. A. Šolohova "Usoda človeka". Ko se je vrnil s fronte, se je srečal z Vanyusho, ki je zaradi vojne osirotela. Malček se ni zavedal, da je ostal čisto sam na celem svetu in da nima koga čakati. Andriy je lagal Vanyushki in se predstavil kot njegov oče. Toda ta laž je rešila otroka. Bi se kdo v tistem trenutku počutil bolje ob kruti resnici, da je Vanjinega očeta vzela vojna?
Vendar pri tej zadevi ni vse tako enoznačno. Na primeru drugega literarnega junaka se lahko prepričate, da je resnica boljša od laži. Rodion Raskolnikov iz "Zločina in kazni" F. M. Dostojevskega čuti strašne bolečine vesti. Storil je grozno stvar, a to zelo težko prizna. Vendar naj prejme tisto, kar si zasluži za svoja dejanja. Ko se tega zaveda, Rodion vse prizna, za kar nosi primerno kazen.
Izkazalo se je, da lahko le zelo pogumen človek pove resnico, kakršna koli že je. Tudi grenka resnica bo prej ali slej priplavala in lažnivca prikazala v slabi luči. Toda ali je ta resnica vedno ustrezna, se mora vsak odločiti sam.
Delo #3. Zakaj bi moral govoriti resnico?
Zakaj je treba govoriti resnico? Saj si dandanes celo novinarji, politiki in javne osebnosti dovolijo lagati. Zdi se, da so se laži v takšni ali drugačni obliki prikradle v življenja vsakega izmed nas in se za vedno naselile v naša srca. Že mirno reagiramo na še eno laž s televizijskih ekranov, iz stolpcev popularnih časopisov in iz ust bližnjih. Komu bo bolje, če bomo vsi govorili samo resnico in kaj slabega bo, če bodo vsi še naprej lagali?
Mogoče je mogoče, da se skrivamo za znamenito besedno zvezo "laž za odrešitev", sploh ne pomislimo na resnico? Toda ali je ta laž zveličavna? Za odgovor na vsa ta vprašanja sem se moral obrniti na klasično literaturo. Eden najsvetlejših literarnih junakov, ki poosebljata laž in resnico, sta Luka in Satin iz drame "Na dnu" Maksima Gorkega.
Luca tolaži vse nesrečne prebivalce hostla okoli sebe. Ženski, ki umira zaradi neozdravljive bolezni, pripoveduje o čudovitem udobju na drugem svetu, ki ga bo kmalu našla, tatu o lepem življenju v Sibiriji, pijanemu igralcu obljublja hitro okrevanje v posebni kliniki. Luka laže, pa laže, kot v korist in tolažbo.
Satin ima povsem nasprotne poglede na življenje in predstave o dobrem in zlu. Za resnico se bori do konca. Ko poskuša obnoviti pravico, konča v zaporu. Ni ravnodušen do usode revežev, a ne vidi smisla v tem, da bi jim lagal, laži pa imenuje »vera hlapcev in gospodarjev«. V resnici Satin vidi človekovo svobodo. Je kategoričen in ne sprejema drugih načinov.
Kateri od teh junakov se izkaže za prav? Umirajoča Hanna sprejema laži, z užitkom posluša govore o hitri pomiritvi, a pred smrtjo vseeno obžaluje, da bo njeno življenje kmalu zamrlo. Igralec samostojno poravna račune z življenjem, tat pa se izkaže, da je v izgnanstvu. Je bila ta nujna, četudi "tolažilna", a vseeno laž? Je komu pomagalo? Izkazalo se je, da ne.
Ta laž je kot težak kamen padla na Lukova ramena. In Satin je ostal pošten do ljudi okoli sebe in predvsem do sebe. Vedno je lažje živeti z resnico kot z lažjo. Poštenega, resničnega človeka ni mogoče zavesti, je ponosen, neposreden in samozavesten, zato si zasluži spoštovanje.
Vsako od teh del je le primer, vzorec šolskega dela dijaka na temo: "Zakaj moraš povedati resnico." Seveda ima lahko otrok svoje ideje, ki jih želi izraziti v svojem delu, in predlagana dela mu bodo pri tem pomagala.
