Depresija pri otrocih in mladostnikih, znaki simptomov

Vzroki za depresijo pri otrocih, njihovi simptomi in načini zdravljenja

Odrasli ljudje vedo, kakšna je depresija, saj se pogosto srečujejo z njo. Toda depresija pri otrocih je popolnoma drugačna.

Takšna čustvena motnja lahko vpliva ne samo na zdravstveno stanje, temveč tudi na splošen razvoj otroka in njegovo kakovost življenja.

Razlogi za pojav otroške depresije so lahko različni: patologija, odnosi, prehodna doba itd. Razlogi so lahko številni, vendar je mogoče upoštevati tiste, ki najpogosteje postanejo krivec za pojav depresije.

Depresija lahko povzroči, da otroci trpijo v otroštvu. Pri novorojenčkih lahko depresija običajno pomeni pomanjkanje kisika, okužbo ali patologijo možganov.
Naslednji razlog so družinski odnosi. Če je družina polna harmonije in razumevanja, potem je otrok oblikovan duševno zdrav. Toda vse nasprotno je v tistih družinah, kjer prevladuje kaos. To so družine, v katerih starši uporabljajo alkohol, droge in nepopolne družine. Toda simptomi depresije se občasno pojavijo v dobro premožnih družinah. Razlog za to je prekomerno staranje staršev, ki ves čas nadzorujejo življenje otroka in mu tako ne omogočajo, da odraste in se normalno razvija.
Tretji dejavnik, ki ga ima šola za razvoj otrok. Tam se otrok nauči komunicirati v skupini, graditi odnose in tudi v šoli pridobiti znanje. Toda šola hkrati zahteva in ustrezno vedenje. To pomeni, da mora otrok ves čas študirati, spoštovati pravila, nekajdokazati in tako naprej. Vsi otroci ne sledijo temu. Posledica je občutek žalitve, vtis, ki vodi v depresijo.
Četrti dejavnik, ki prispeva k čustveni motnji, je adolescenca. Od te starosti trpijo zaradi frustracij, tako deklet kot fantov. V telesu mladostnikov so ves čas hormonske spremembe, ki lahko vodijo v akne, spremembe v videzu in tako naprej. Otrok se začne sramovati in se izogibati stiku z vrstniki, kar povzroča tudi nastanek depresivnih motenj.
Na razvoj depresivnega stanja lahko vplivajo tudi človeški geni. Praviloma se pri teh ljudeh depresija razvija le pod vplivom zunanjih dražljajev. To so lahko različne psiho-travmatične situacije ali bolezni notranjih organov. Na primer: dobil si dvojico, sram z eno, prvo ljubezen in tako naprej.

Med depresijo se obnašanje otroka nekoliko razlikuje od obnašanja odraslih, ki imajo enako težavo. Prva stvar, ki jo otrok čuti med frustracijo, je popolna izguba zanimanja za življenje. Postane zaprto, nasprotujoče, nadležno, začne se slabo učiti. Tudi taki otroci ves čas počutijo slabše, prenehajo komunicirati s prijatelji, slabo spati, in celo obstajajo misli na samomor.

Zdravljenje otroka iz depresivnega stanja je lahko bodisi s psihoterapijo bodisi s pomočjo antidepresivov.

Od zdravilnih depresivov so najpogosteje otrokom predpisani paroksetin, escitalopram in sertralin. Imajo pomirjujoč učinek in tudi pomočlajšanje bolečin, panike in fobij. Vsako zdravilo lahko vzamete le po dovoljenju zdravnika. Varni so za zdravje otroka, v nekaterih primerih pa lahko povzročijo slabost, bruhanje, glavobol, apetit in razdražljivost.

Psihoterapija pomaga spremeniti duševno stanje mladostnika. Med sejo terapevt otroka nauči govoriti o svojih izkušnjah in čustvih. Prav tako pomaga pri iskanju načinov za njihovo premagovanje.

Vse te metode so učinkovite, vendar dodatni stres v obliki psihiatrične seje ali tablete vpliva tudi na psiho otrok. Nihče ne pozna otroka, ker mu morajo starši pomagati pri prvih simptomih depresivnega stanja.

Otrok mora čim pogosteje govoriti o svoji ljubezni, podpori, pomoči. Dobro bi bilo, če bi se starši z učitelji pogovarjali o problemu, da bi vnaprej našli pravi pristop. Pomembno pa je, da se prepusti skrivnosti in da se ne zavrže v šolske zidove. V odprtem pogovoru poskušajte ugotoviti razlog. Na primer: dekleta pogosto trpijo zaradi aken na obrazu v prehodnem obdobju. V tem primeru ji ni lahko razložiti, da bodo čez čas prešli, in poskušali pomagati. Ob občutku razumevanja in pomoči bo dekle bolj samozavestno.

Starši morajo paziti na svoje besede, izjave in vedenje med depresijo v otroštvu. O situaciji ni treba razpravljati v prisotnosti otroka, bolje je počakati, da otrok ne bo doma niti ne govoriti izven domačega okolja.

Če pa je otrok še vedno označen s samomorilnimi nagnjenji, potem odločitev ostaja le psihoterapevtska obravnava.